Ali za gradnjo brunarice uporabiti skandinavski les, ali les domače smreke?

Vprašanje:

Spoštovani,

Res smo največ informacij dobili iz vaše spletne strani, zato se obračam na vas tudi s sledečim vprašanjem; ali za gradnjo brunarice uporabiti skandinavski les, ali les domače smreke?
Ko sprašujem tiste, ki gradijo s skandinavskim lesom (večinoma je to bor), dobim razlago, da je to les, ki ima večjo gostoto, da počasneje raste, vakumsko lesu izsesajo vse sokove, tako, da les ni zanimiv za škodljivce, ne poka, ne pušča smole, se minimalno poseda … – zanimam se za lepljene brune.
Ko pa spet govorim s tistimi, ki gradijo iz slovenskega lesa, pa se večinoma samo smejejo, kaj vse naložijo, in da naš les ni nič slabši kot skandinavski, ter da je naš les vajen podnebja, in je že zaradi tega kvalitetnejši!!!

Jaz sem sedaj popolnoma zmedena. Poleg tega me begajo z debelinami brun, saj nekateri trdijo, da je več kot dovolj 140-160 mm, drugi ne gradijo brez dodatne izolacije, …

Prosim vas za pomoč, saj menim, da bom samo pri vas dobila korekten odgovor, in ne “vlečenja iz ene strani na drugo”.

Hvala in lep pozdrav,

Martina


Odgovor:

Pozdravljeni gospa Martina,

Z veseljem Vam odgovorimo. Najprej si poglejmo v čem se razlikuje skandinavski les od domačega. V hladnjejšem podnebju les rase počasneje in tako so letnice v lesu bolj goste kot naprimer letnice v lesu slovenskega porekla. Gostota letnic v lesu vpliva izključno in samo na konstrukcijsko stabilnost lesa, kar pa je v gradnji brunaric zanemarljiva lastnost, saj so sile, ki delujejo na konstrukcijski les pri gradnji brunarice, zanemarljivo majhne. Po drugi strani pa je trditev slovenskih ponudnikov brunaric, češ da je domača smreka kvalitetnejša, ker je navajena podnebja, mogoče brez pomisleka označiti za napačno.

Drži torej, da je skandinavski les gostejši, ne drži pa, da je zaradi tega boljši za gradnjo brunarice. In slovenski les ni kakovostnejši zoglj zaradi dejstva, ker je »privajen« na domače klimatske razmere.

Torej območje rastišča ne vpliva na kakovost lesa pri gradnji brunarice. Zato osvetlimo še razliko med borovim lesom in smreko. Borov les je nekoliko odpornejši na vremenske razmere in mikrooorganizme od smreke. Vendar to razliko ponudniki borovega lesa v lastno korist prenapihujejo. V nemški standardni klasifikaciji obstojnosti lesa, na skali od 1 (najbolj odporen les) do 5 (najmanj odporen les) borov les leži pri vrednosti 3,5 pri čemer je smrekov les le za polovico točke slabše ocenjen. To polovico točke se pri smrekovem lesu zlahka nadoknadi z ustreznim zaščitnim premazom, kar ga naredi ravno tako obstojnega kot borov les.

Za katerokoli vrsto lesa se odločite, zahtevajte od ponudnika brunarice pisno zagotovilo, da vgrajen les v povprečju ne vsebuje več kot 10% beljave.

Hitra osvetlitev razlike med črnjavo in beljavo lesa (www.sl.wikipedia.org/wiki/Deblo ). Beljava lesa je namreč zunanji del lesa, ki je izjemno neodporen, hitro zgnije, saj je poln beljakovin in hranljivih snovi za škodljvce in mikroorganizme. Črnjava je notranji del lesa, sestavljen iz odmrlih celic lesa, v katerih se nahaja neprimerno manj hranljivih snovi za škodljivce in je tudi veliko gostejši od beljave. Pri smreki namreč vizualno razlike med črnjavo in beljavo ni mogoče zaznati.

In še nasvet glede debeline debel. Za kakršnokoli debelino lesa se odločite, Vam na vsak način priporočamo dodatno izolacijo. Naprimer: 10 cm izolacije iz kamene volne izolira enako dobro kot 30 cm debel les. Torej je veliko bolj ekonomično denar vložiti v izolacijo, kot pa v debelino lesene fasade. Debelina lesa namreč ne vpliva na obstojnost brunarice oz. njeno življenjsko dobo – torej plačate za nekaj, kar ne poveča kakovosti Vašega doma. V kolikor vztrajate na brunarici brez dodatne izolacije, potem je 30 cm res minimum, ki je še sprejemljiv v smislu stroškov ogrevanja (navadno se potem gradi po sistemu dvojne stene, torej dveh lesenih sten, vsaka debeline 15 cm in vmes samo zrak kot izolator).

S prijaznimi pozdravi,

Goran Krajačič

Oddajte svoj komentar...

*