Prezračevanje brunaric

Zakaj moramo prezračevati lesene hiše?

Slokana Brunarica

Slokana Brunarica by Andrejairving via Flickr

Zrak, ki uhaja skozi slabo izolirano leseno hišo, ni dovolj, da bi nam ne bilo potrebno hiše tudi zračiti. Izmenjava zraka z okolico skozi odprte kamine, slabo izolirana okna, kuhinjske nape, se dogaja zaradi razlike med pritiskom zraka v notranjosti hiše in med pritiskom zraka zunaj. Vremensko povzročena izmenjava zračnih mas med notranjostjo in zunanjostjo objekta nikakor ne nadomesti rednega zračenja brunarice.

Odrasla oseba porabi med 5 in 60 litrov zraka na minuto

Odvisno od aktivnosti, ki jih počnemo v hiši, odrasla oseba porabi med 5 (počitek) in 60 (zmerna aktivnost) litrov zraka v eni sami minuti. Tako postane hitro jasno, da te potrebne količine ne moremo doseči zgolj z zanašanjem na »naraven prodor« zraka v prostor. Zračiti je nujno potrebno.

Kako optimalno zračiti brunarico?

Tako za brunarice kot za ostale hiše iz drugih gradbenim materialov velja nasvet vsako uro za 5 min na stežaj odpreti okna in poskrbeti za enkratni vdor svežega zraka v prostor. To seveda zahteva veliko discipline od lastnika, vendar je alternativa (pustiti okna vedno »na kip« odprta) veliko slabša. Vedno odprta okna, četudi zgolj z zelo malo režo, povzročijo to, da je okno samo in okvirji okna v notranjosti sobe hladnejše kot povrpečna temperatura v sobi. Tako se začne na okvirje okna in obdajajoči les posedati vlaga, ki slej ali prej povzroči plesnenje lesa. Z enkratnim popolnim zračenjem na uro, se temu problemu učinkovito izognemo pa naj se gre za zidano ali leseno hišo.

S prezračevanjem se znebimo škodljivih kemikalij v zraku

Prezračevanje

Prezračevanje by Emdot via Flickr

Pod pojmom »slab zrak« si mnogi predstavljamo zatohlost v prostoru kot posledica previsoke količine ogljikovega dioksida v zraku. Vendar je »slab zrak« v brunaricah le redko posledica prevelike količine CO2 v zraku. Slabo kakovostr zraka v lesenih stavbah je v večini primerov pripisati nevarnim spojinam, ki hlapijo iz vgrajenih gradbenih materialov brunarice, iz preprog, PVC pohištva,.. Pri tem so lastniki brunaric v boljšem položaju kot lastniki zidanih hiš. Les namreč v določeni meri celo vpija in filtrira nevarne spojine iz zraka, česar zidane površine ne počno.

Pravilno obdelane lesene stene čistijo zrak

Izdelovalci lesenih hiš vam bodo znali povedati, da so hiše iz lesa bolj zdrave. Vendar kaj to natančneje pomeni? Je to res bistvena prednost hiše grajene iz lesa pred zidanimi hišami ali pa je to zgolj le še ena od drobnih prodajnih laži pretkanih gradbenikov brunaric? Res je, hiše iz lesa so bolj zdrave od zidanih hiš vendar le, če so za to izpolnjeni potrebni pogoji:

1.)    Notranje stene prostorov so iz lesa

2.)    Les v notranjosti je površinsko obdelan s snovmi, ki omogočajo lesu dihanje

3.)    Relativna vlažnost lesa ne sme presegati 20%

Brunarice, ki jih lastniki kasneje znotraj obdajo z gips ploščami, niso nič bolj »zdrave« kot klasične zidane hiše. Ravno tako brunarice, kjer notranje lesene stene obdelamo s hermetičnimi impregnacijskimi premazi, ki »zabetonirajo« pore v lesu in preprečijo dihalno sposobnost lesa. Slabo izolirane brunarice, kjer se les v notranjosti čez čas napije vlage ravno tako izgubijo to »zdravilno« prednost življenja v takšni hiši. V tem primeru je vlaga v lesu zapolnila pore lesa in onemogočila sposobnost lesa da »požira« strupe.

Onesnažen zrak v zaprtih prostorih
Človek, ki vse manj časa preživi v naravi, vse več pa v zaprtih prostorih, večino časa vdihuje slab zrak, ki vsebuje dim, kemične onesnaževalce, bakterije, viruse, pršice, plesen, prhljaj, glivice, pelod in radioaktivni radon.

2 Responses to “Prezračevanje brunaric”

Read below or add a comment...

  1. peter says:

    Pri količini zraka, ki ga podiha odrasla oseba ste grozno “brcnili” mimo. Če bi veljala vaša trditev, da ga podiha 30 kubičnih metrov na uro, bi ga moral na minuto potem podihati 500 litrov (30 m2 : 60′ = 0,5 m2 oz. 500 litrov na minuto). Odrasel človek z vitalno kapaciteto 5 litrov, kar je nekje povprečje, s predpostavko, da diha s polno kapaciteto pljuč (kar je le pri največjih naporih)bi torej moral v eni minuti vdihniti in izdihniti 100 krat, kar je nemogoče.

    Človek na uro porabi približno 2 kubična metra zraka pri običajni aktivnosti in tlaku 1 bar. Vdihne približno na vsake 4 do 5 sekund po 1,5 do 2 l zraka, zato se računa povprečna poraba 20 l zraka na minuto. Za dokaz glede porabe zraka naj navedem, da gre v 15 litersko potapljaško jeklenko 3 kubične metre stisnjenega zraka (15 l x 200 barov = 3000 litrov). Na globini 10 m, kjer je zaradi tlaka 2 bara poraba zraka 2 x takšna kot na površini vode, lahko potapljač ostane okoli 3/4 ure (3000 l : 40 l/minuto). Glede na vaše navedbe bi lahko ostal le 3 minute, globlje pa sploh ne bi mogel, ker se z globino veča poraba zraka, dviganje na površje pa je omejeno na 10 m na minuto.

    Predlagam, da te trditve popravite, ker je to zavajanje ljudi in jemlje celemu članku verodostojnost.

    Lep pozdrav,

    Peter

  2. admin says:

    Pozdravljeni,

    hvala za vaš komentar. Zgleda res napaka. Bomo popravili in količino napisali v litrih/minuto.
    Vir pa bo tale stran na Wikipediji:
    http://en.wikipedia.org/wiki/Respiratory_minute_volume

    12 litrov na minuto ob manjši aktivnosti.
    40-60 litrov na minuto ob zmerni aktivnosti.

    Hvala še nekrat in lep pozdrav.

Oddajte svoj komentar...

*